Prednosti in slabosti kratkovalovne komunikacije (1)
Na območjih, kjer je teren zapleten in so kratkovalovni zemeljski valovi ali mikrovalovi v vidnem polju blokirani in jih ni mogoče doseči, je komunikacijo mogoče doseči z uporabo nebesnih valov, projiciranih pod visokimi višinskimi koti. V primerjavi s komunikacijskimi sredstvi, kot so satelitska komunikacija, prizemna mikrovalovna pečica, koaksialni kabel, optični kabel itd., ima kratkovalovna komunikacija tudi številne pomembne prednosti:
1) Kratkovalovna komunikacija lahko izvaja komunikacijo na dolge razdalje brez vzpostavitve relejne postaje, zato so stroški gradnje in vzdrževanja nizki, obdobje gradnje pa kratko.
2) Oprema je preprosta in jo je mogoče pritrditi v skladu z zahtevami uporabe, lahko pa se izvaja fiksna komunikacija s fiksno točko. Za mobilno komunikacijo se lahko prenaša ali nalaga v vozila, ladje in letala.
3) Načrtovanje vezja je enostavno, začasno omrežje je priročno in hitro ter ima veliko prilagodljivost pri uporabi.
4) Močna odpornost na naravne nesreče ali vojne. Komunikacijska oprema je majhna, enostavna za prikrivanje, enostavna za spreminjanje delovne frekvence, da se prepreči sovražnikovo vmešavanje in prisluškovanje, in jo je enostavno obnoviti po poškodbi.
To so glavni razlogi, zakaj se kratkovalovna komunikacija ohranja že dolgo in se še danes pogosto uporablja. Kratkovalovna komunikacija ima tudi nekaj očitnih pomanjkljivosti:
1) Razpoložljivi frekvenčni pas je ozek, komunikacijska zmogljivost pa majhna. Po mednarodnih predpisih vsaka kratkovalovna postaja zavzema frekvenčno širino 3,7 kHz, medtem ko je razpoložljivo frekvenčno območje celotnega kratkovalovnega pasu le 28,5 MHz. Da bi se izognili medsebojnim motnjam, lahko svet sprejme le več kot 7700 komunikacijskih kanalov, komunikacijski prostor pa je zelo natrpan. In komunikacijska pasovna širina 3 kHz v veliki meri omejuje zmogljivost komunikacije in hitrost prenosa podatkov.
2) Kratkovalovni nebesni kanal je kanal s spremenljivimi parametri in stabilnost prenosa signala je slaba. Kratkovalovna radijska komunikacija se za prenos signala na dolge razdalje zanaša predvsem na ionosfero. Slabost ionosfere kot medija za odboj signala je v tem, da imajo parametri veliko variabilnost. Zanj je značilna izguba poti, širjenje zamude, šum in motnje, ki se nenehno spreminjajo z dnevom in nočjo, frekvenco in lokacijo.
Po eni strani sprememba ionosfere povzroči bledenje signala, amplituda in frekvenca bledenja pa se nenehno spreminjata.
Po drugi strani ima kanal nebesnih valov resen večpotni učinek, ki povzroča frekvenčno selektivno bledenje in večpotno zamudo. Selektivno bledenje popači signal, večpotna zakasnitev pa širi sprejeti signal v času, kar je glavna omejitev prenosa podatkov na kratkovalovnih povezavah.
